Ministrstvo za zunanje zadeve je potrdilo smrt 44-letne Slovenke po estetskem posegu v Turčiji. Natančne okoliščine in vzrok smrti bodo znani po opravljeni obdukciji. Njeno zdravstveno stanje se je nenadoma poslabšalo.

Na jemenskem otoku Sokotra v Adenskem zalivu je zaradi stopnjevanja spopadov v Jemnu obtičalo približno 400 tujih turistov. Med njimi je tudi šest hrvaških državljanov, ki so po poročanju lokalnih medijev varni in so deležni pomoči lokalnega prebivalstva. Zaradi nestabilnih varnostnih razmer v regiji so letalski prevozniki odpovedali številne načrtovane polete, kar je onemogočilo odhod obiskovalcev, ki na otok običajno prihajajo prek Združenih arabskih emiratov. Otok Sokotra, ki leži blizu obale Somalije, je svetovno znan po svoji neokrnjeni naravi in edinstvenem ekosistemu, vendar je zaradi bližine jemenske državljanske vojne varnostno vse bolj izpostavljen. Čeprav so turisti trenutno ujeti na otoku, poročajo o izjemnem gostoljubju domačinov, ki so tujcem takoj ponudili hrano in nastanitev. Diplomatska prizadevanja za njihovo varno evakuacijo že potekajo, vendar so logistične poti zaradi prekinitve letalskih povezav močno omejene.

Hrvaška opozicijska stranka SDP je izrazila resno zaskrbljenost zaradi odsotnosti jasnega stališča hrvaške vlade glede vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v Venezueli. Stranka je poudarila, da bi morala Hrvaška v mednarodnih odnosih zavzeti suvereno in načelno držo, namesto da se Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve odziva z zadržanostjo oziroma opravičuje posege s pomanjkanjem demokratične legitimnosti tamkajšnjega režima. Po mnenju SDP se v sodobnem svetu nevarno premikajo meje sprejemljivega, pri čemer se nasilje in vojaška agresija vse pogosteje relativizirata. Predstavniki stranke so izpostavili, da je pasivnost vlade Republike Hrvaške pri tako pomembnih vprašanjih zunanje politike nesprejemljiva. Pozvali so k vzpostavitvi jasne zunanjepolitične strategije, ki bi temeljila na spoštovanju mednarodnega prava in suverenosti držav. Kritika leti predvsem na dejstvo, da se uradni Zagreb izogiba neposredni obsodbi vojaških pritiskov, kar po mnenju opozicije krni ugled države kot samostojne akterke v mednarodni skupnosti.

Slovenska vlada in zunanje ministrstvo sta izrazila globoko zaskrbljenost nad stopnjevanjem napetosti v Venezueli. Predsednik vlade Robert Golob je poudaril, da si Slovenija ne želi nove vojne, in vsakršen vojaški poseg proti suvereni državi, ki ne temelji na načelih mednarodnega prava, označil za nedopustno dejanje. Vlada skupaj s partnerji v Evropski uniji pozorno spremlja razvoj dogodkov in poziva k mirni rešitvi krize. Odzvala se je tudi koalicijska stranka Levica, ki je morebitne grožnje z intervencijo označila za grobo kršitev mednarodnega prava. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je v uradnem sporočilu ponovilo zavezanost Slovenije k deeskalaciji in spoštovanju suverenosti držav. Diplomatska prizadevanja ostajajo osredotočena na preprečevanje nasilja in zagotavljanje stabilnosti v regiji, pri čemer Slovenija usklajuje svoja stališča s skupno zunanjo politiko Evropske unije.

Slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je s partnerji v EU pozvalo k deeskalaciji in spoštovanju mednarodnega prava v Venezueli. Premier Robert Golob je obsodil vsak vojaški poseg proti suvereni državi, ki ni v skladu z mednarodnim pravom. Stranka Levica pa je pozvala k obsodbi Združenih držav Amerike.

Slovenija se je uradno odzvala na zaprosilo Švice za mednarodno pomoč po smrtonosnem požaru, ki je v četrtek izbruhnil v smučarskem letovišču Crans Montana. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je potrdilo, da je bila ponudba oddana prek mehanizma Evropske unije za civilno zaščito. Slovenska pomoč obsega logistično podporo pri transportu, namestitvi in specializirani zdravstveni oskrbi oseb s hudimi opeklinami. Slovenska vlada je izrazila pripravljenost, da žrtve nesreče, ki potrebujejo zahtevno dermatološko in intenzivno nego, sprejmejo slovenske zdravstvene ustanove. Trenutno še potekajo usklajevanja o dejanskih potrebah na terenu, saj švicarske oblasti preverjajo zmogljivosti svojih specializiranih centrov. Požar v enem izmed najprestižnejših švicarskih letovališč je povzročil precejšnje število žrtev in ranjenih, med katerimi imajo nekateri poškodbe, ki zahtevajo dolgotrajno in kompleksno zdravljenje. Slovenija s tem dejanjem potrjuje svojo aktivno vlogo v sistemu solidarnosti znotraj evropskih mehanizmov za pomoč ob nesrečah.

Slovenija je z današnjim dnem uradno začela triletni mandat kot članica Sveta Združenih narodov za človekove pravice (UNHRC), ki bo trajal do konca leta 2028. Gre za osrednji organ Združenih narodov, ki je zadolžen za promocijo in varstvo človekovih pravic po vsem svetu. Na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve so ob tej priložnosti poudarili, da si bo država v tem obdobju prizadevala za napredek na svojih tradicionalnih prednostnih področjih. Slovenska diplomacija se bo v času članstva osredotočila predvsem na zagotavljanje enakosti spolov ter krepitev pravic žensk in deklic. Poleg tega bo Ljubljana aktivno obravnavala vprašanja pravic otrok, starejših oseb in manjšin. Pomemben del slovenskega programa predstavljata tudi povezava med človekovimi pravicami in varstvom okolja ter pomen izobraževanja na področju človekovih pravic. To je že tretjič, da je bila Slovenija izvoljena v ta pomemben organ, kar potrjuje ugled države v mednarodni skupnosti.

Slovenija danes uradno zaključuje svoje dvoletno nestalno članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov (ZN), ki se je začelo januarja lani. Ob tej priložnosti je premier Robert Golob izrazil visok hvaležnost slovenski diplomaciji in vsem vpletenim v projekt, pri čemer je poudaril, da je ponosen na dosežke države na mednarodnem prizorišču. Po njegovih besedah je Slovenija v tem obdobju utrdila svoj ugled kot verodostojna in načelna članica mednarodne skupnosti. Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve so ob zaključku mandata izpostavili, da je Slovenija v preteklih dveh letih aktivno sodelovala pri obravnavi najzahtevnejših globalnih izzivov, vključno s konflikti na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini. Uspešno delovanje v najpomembnejšem organu svetovne organizacije je po mnenju vlade dokaz, da lahko tudi manjše države pomembno prispevajo k zagotavljanju mednarodnega miru in varnosti. Mandat je zaznamovalo predvsem septembrsko predsedovanje, ki je bilo deležno številnih pohval s strani tujih partnerjev.

Hrvaška vlada je ustanovila komisijo, ki si prizadeva za povračilo šolskega broda Jadran in druge vojaške opreme od Črne gore, pri čemer Hrvaška meni, da je Jadran njena last. Vzporedno s tem je Črna gora v Bruslju zaprla pet pogajalskih poglavij z Evropsko unijo, kar naj bi potrdilo, da se reforme izplačajo.

V Zagrebu so s panelom obeležili 30. obletnico Daytonskega sporazuma, pri čemer so udeleženci poudarili ključno vlogo Združenih držav Amerike pri zagotavljanju miru v Bosni in Hercegovini. Opozorili so, da bi rešitev za Ukrajino lahko vplivala na BiH.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) je bilo pred kratkim ponovno tarča hekerskega napada. Podrobnosti o napadu in morebitni škodi zaenkrat niso znane, vendar so na ministrstvu potrdili, da so bili o incidentu obveščeni.

Slovenija bo predvidoma leta 2026 odprla štiri nova veleposlaništva v Uzbekistanu, Kazahstanu, na Islandiji in Norveškem. Vsa veleposlaništva bodo imela sedež v Ljubljani, vodili pa jih bodo tako imenovani leteči veleposlaniki, so sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve.

Slovenija je ob mednarodnem dnevu solidarnosti s palestinskim ljudstvom ponovila svojo neomajno podporo Palestincem. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je poudarilo, da Slovenija solidarnost izkazuje s konkretnimi dejanji in da je Palestino kot neodvisno državo priznala junija lani.

Črnogorska ambasadorka Stanica Anđić je slovaškemu predsedniku Petru Pelegriniju predala poverilna pisma in uradno nastopila mandat. Po slovesnosti je potekal pogovor s predsednikom Pelegrinijem, državnim sekretarjem Marekom Eštokom in direktorjem Borisom Gandelom. Anđićeva se je zahvalila za podporo Črni gori pri vključevanju v EU in izrazila željo po nadaljnjem razvoju sodelovanja. Pelegrini je izrazil prepričanje, da bo njen mandat prispeval k izboljšanju odnosov med državama.

Slovenija je leta 2017 ruskim državljanom izdala več kot 12.000 vizumov za večkratni vstop, letos pa le 221. Podatki ministrstva za zunanje in evropske zadeve kažejo, da število izdanih vizumov za Ruse upada od leta 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino. Evropska unija je 6. novembra dodatno zaostrila pravila za izdajo schengenskih vizumov ruskim državljanom.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je odsvetovalo vsa nenujna potovanja v Tanzanijo zaradi povečanega varnostnega tveganja. Opozorili so, da je v državi okoli 100 slovenskih državljanov.

Vojko Kuzma, dolgoletni sodelavec zunanjega ministrstva in diplomat, je umrl v starosti 65 let. Zadnjih šest let je vodil slovenski urad v Palestini, natančneje v Ramali. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je izrazilo iskreno sožalje njegovi družini, svojcem in prijateljem.

Slovenija je ostro obsodila nedavne obsežne ruske napade na Ukrajino in pozvala Moskvo, naj konča agresijo ter začne smiselna pogajanja. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) je izrazilo zaskrbljenost zaradi teroriziranja civilistov in pozvalo Rusijo k prenehanju nasilja.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je obiskal Slovenijo v soboto na uradnem obisku. Gostila ga je zunanja ministrica Tanja Fajon, s katero sta razpravljala o dvostranskih vprašanjih in sodelovanju med državama v okviru mednarodnih organizacij.

Slovenija se je odločila, da ne bo uvedla sankcij Miloradu Dodiku, predsedniku Republike Srbske, kljub pripravljenim dodatnim materialom za prepoved vstopa. Po poročanju N1 Slovenija, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je pripravilo omenjene materiale. Portal Necenzurirano.si pa poroča, da naj bi Združene države Amerike poskušale preprečiti uvedbo sankcij Dodiku. Viri iz mednarodnih diplomatskih krogov so potrdili, da so se ZDA vključile v odločanje o tem, ali naj Slovenija Dodiku prepove vstop v državo zaradi pravnomočne obsodbe v Bosni in Hercegovini. Razlogi za to odločitev niso povsem jasni, omenja se ameriški pritisk.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je po srečanju s kitajskim predsednikom Si Đinpingom izjavil, da je Srbija dogovorila državno investicijo s Kitajsko in da bo kmalu postala največji proizvajalec bakra in zlata v Evropi. Prav tako je dejal, da so nove ekonomske mere v Srbiji dobre za državljane.

Slovenska vlada je na seji obravnavala izhodišča za morebitno prepoved vstopa Miloradu Dodiku, predsedniku Republike Srbske, in izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju v državo. Razprava še ni zaključena, saj mora Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve gradivo dopolniti. Predlog sledi kljub pravnomočni sodbi.

Slovenski veleposlanik v Izraelu, Bogdan Batič, se bo predčasno vrnil v domovino. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je objavilo razpis za novega veleposlanika v Izraelu. Batič je mandat nastopil šele lani v Tel Avivu.

Ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da se je hrvaški državljan, ki so ga srbske oblasti aretirale med protivladnimi protesti v Beogradu, vrnil na Hrvaško. Srbski minister za policijo Ivica Dačić je dejal, da je bil aretiran Hrvat Bruno Horvat, ki naj bi napadel pripadnike žandarmerije. Aretirani Hrvat zanika udeležbo na protestih in pravi, da so se mu posmehovali ob pogledu na hrvaški potni list.

Hrvaško ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MVEP) je sporočilo, da nima informacij o aretaciji hrvaškega državljana v Beogradu in ne more komentirati primera, dokler ne ugotovijo dejstev in okoliščin. Ivica Dačić je potrdil aretacijo Hrvata med protesti in se vprašal, kaj je ta počel na protestih v Srbiji.

Hrvaška je napovedala, da bo odprla svoja vrata otrokom iz Gaze, podobno kot je to storila za otroke iz Ukrajine. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MVEP) je poudarilo, da bo poseben poudarek na psihosocialni pomoči in izobraževanju o nevarnostih eksplozivnih naprav.

Hrvaško ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je sporočilo, da je bila odločitev Srbije, da svojim državljanom odsvetuje potovanje na Hrvaško med 1. in 10. avgustom, motivirana z notranjepolitičnimi interesi Beograda in ne z varnostnimi pomisleki.